Najbolj znana indijanska plemena

Pogosto pravijo, da je Krištof Kolumb »odkril« Ameriko, resnica pa je, da je bilo ozemlje, ki ga danes poznamo kot Združene države Amerike, naseljeno s pomembnimi indijanskimi plemeni že dolgo preden so Evropejci dosegli njegove obale. Vsi so imeli indijanske tetovaže, nekateri med njimi pa so nosili tudi indijansko pokrivalo. Če bi jih vprašali, bi vam ti staroselci odgovorili, da to zemljo naseljujejo že od pradavnine.

Številna indijanska plemena imajo namreč zgodbe o stvarjenju, ki učijo, da so njihovi ljudje na to zemljo prišli prvič, ko je bila še pokrita z vodo. Te teorije o stvarjenju so seveda v nasprotju s teorijo evro-antropologov, po kateri naj bi nekoč obstajal kopenski most med Azijo in Severno Ameriko, kar bi pomenilo enosmerno pot, po kateri so ljudstva iz Azije migrirala v prej prazno Severno Ameriko.

1
1) Indijanska plemena Velikih planjav


2
2) Indijanska plemena v Kanadi


3
3) Indijanska plemena v ZDA


4
4) Indijanska plemena v Južni Ameriki


5
5) Izginula indijanska plemena:


5.1
Indijanci Koroa


5.2
Indijanci Beothuk


6
Rdeče indijansko pokrivalo


6.1
Indijanci Pensacola


6.2
Indijanci Westo


6.3
Indijanci Aberginie


6.4
Pleme Ababco


6.5
Indijanci Calusa


6.6
Indijanci Utina ali Indijanci Timucua


6.7
Indijanci Agna Dulce, znani tudi kot “Pleme sladke vode”


6.8
Indijanci Acuera


6.9
Pleme Acolapissa se je združilo s plemenom Houma


6.10
Pleme Chimariko iz Kalifornije


6.11
Informacijski list o plemenu Nacisi


6.11.1
Kratek povzetek:


6.12
Indijanci Timucua – Po prihodu Evropejcev – (1562 – 1767)

1) Indijanska plemena Velikih planjav

Velike planjave so regija v Združenih državah Amerike, ki se razteza od reke Misisipi na vzhodu do Skalnega gorovja na zahodu ter od Kanade na severu do Mehike na jugu. Ljudstva indijanskih plemen Velikih planjav so preživela vroča poletja in dolge mrzle zime, naseljevala so se ob rekah, lovila, ribarila in kmetovala za preživetje. Plemena s planjav so si delila nekatere kulturne podobnosti in tradicije, vendar je imelo vsako izmed njih posebne lastnosti, zaradi katerih so bila edinstvena. Sledite diaprojekciji in izvedite več o nekaterih najbolj znanih indijanskih plemenih, ki so v 19. stoletju naseljevala Velike planjave.

Ker so bila indijanska plemena Velikih planjav razpršena po velikem ozemlju, so govorila številne različne jezike. Zato so razvila edinstven znakovni jezik, s katerim so lahko komunicirali ljudje iz vseh indijanskih plemen. Delila so si tudi plesno tradicijo: različna indijanska plemena so izvajala obredne plese. Cheyenni (SHY-an) so izvajali Ples živali, namenjen prinašanju sreče lovcem, da bi plemenu prinesli dovolj hrane. Caddo (CAD-oh) so izvajali Turški ples, ki je slavil vrnitev bojevnikov iz bitke; mnoga indijanska plemena pa so izvajala Ples sonca, pri katerem so plesalci molili za duhovno ozdravitev in blaginjo svojih skupnosti.

2) Indijanska plemena v Kanadi

Ocenjuje se, da je na območju današnje Kanade živelo 200.000 Indijancev (indijansko pleme Severne Amerike) in Inuitov, ko so se tja v 16. stoletju začeli naseljevati Evropejci. V naslednjih 200 letih se je populacija ameriških staroselcev zmanjšala, predvsem zaradi ozemeljskega pritiska Evropejcev in bolezni, ki so jih prinesli naseljenci. Vendar pa se je indijansko prebivalstvo plemen Severne Amerike po letu 1950 dramatično povečalo zaradi visoke rodnosti in boljšega dostopa do zdravstvene oskrbe. Danes se približno milijon ljudi v Kanadi identificira kot Indijanci kanadskih plemen, Métisi (mešanega evropskega in indijanskega porekla) ali Inuiti; od tega števila so več kot tri petine Indijanci, skoraj tretjina Métisi, ostali pa so večinoma Inuiti. Skupaj predstavljajo manj kot 5 % celotnega prebivalstva Kanade, čeprav indijanska plemena predstavljajo polovico prebivalstva v Severozahodnih ozemljih in precej večji delež v Nunavutu. Največje med indijanskimi plemeni je pleme Cree, ki šteje okoli 120.000 ljudi.

Inuiti, ki živijo na skrajnem severu, nimajo rezervatov in niso zaščiteni z nobenim sporazumom. Mnogi med njimi – ocenjujejo jih na več kot 40.000 – še vedno živijo v razpršenih taboriščih in naseljih s 25 do 500 prebivalci, čeprav velika mesta, kot je Iqaluit v Nunavutu, hitro rastejo. Od konca 20. stoletja so rudarstvo, naftno raziskovanje, gradnja plinovodov in velikanski hidroelektrični projekti močno vplivali na njihov tradicionalni način življenja. Svetovni upad povpraševanja po krznu je močno zmanjšal njihove dohodke, zato so postali vse bolj odvisni od vladnih socialnih programov in pomoči. Uvedeni so bili izobraževalni programi in usposabljanja, ki jim omogočajo konkurenčnost na trgu dela. Vendar pa je bil verjetno najbolj odločilen korak ustanovitev ozemlja Nunavut leta 1999 – izločenega iz vzhodnega dela Severozahodnih ozemelj – z večinskim inuitskim prebivalstvom in napredno obliko samouprave.

Indijansko tetovažo so imeli za božjo umetnost. Naša kolekcija začasnih indijanskih tetovaž

3) Indijanska plemena v ZDA

V Združenih državah Amerike obstaja 574 zvezno priznanih indijanskih plemen v ZDA (imenovanih na različne načine: plemena, narodi, skupine, pueblos, skupnosti in avtohtone vasi). Približno 229 teh etnično, kulturno in jezikovno raznolikih narodov se nahaja na Aljaski; ostala zvezno priznana plemena se nahajajo v 35 drugih državah. Poleg tega obstajajo indijanska plemena, ki so priznana na ravni posameznih držav in jih priznavajo vlade njihovih zveznih držav.

Ameriška indijanska ljudstva in vlade imajo neodtujljive pravice in politični odnos z ameriško vlado, ki ne izhaja iz rase ali etnične pripadnosti. Člani indijanskega plemena v ZDA so državljani treh suverenih entitet: svojega plemena, Združenih držav Amerike in države, v kateri prebivajo. So tudi posamezniki v mednarodnem kontekstu s pravicami, ki pripadajo vsakemu drugemu posamezniku.

Prav med ameriško vojsko in indijanskimi plemeni v ZDA se je odvila slavna bitka pri Little Bighornu. Indijanska plemena (Lakote, Siouxi) so vodili poglavarji Sitting Bull in Crazy Horse, ameriško konjenico pa podpolkovnik George Armstrong Custer.

4) Indijanska plemena v Južni Ameriki

Običaji in družbeni sistemi južnoameriških ljudstev so tesno in naravno povezani z okoljem, v katerem živijo. Ti okoljski odnosi so posredovani s tehnološkimi sistemi, ki jih ljudje uporabljajo za izkoriščanje svojih virov. Iz arheoloških in zgodovinskih zapisov izstopajo štiri temeljne vrste družbene in kulturne organizacije indijanskih plemen v Južni Ameriki:

1. Osrednje andske namakalne civilizacije.
2. Poglavarstva severnih Andov in Karibov.
3. Kmetijske vasi v tropskih gozdovih.
4. Nomadski lovci in nabiralci.

Vsaka vrsta se je skozi tisočletja razvijala na svoj način in od 16. stoletja dalje se je vsaka prilagodila vplivu evropske civilizacije. Prva ljudstva indijanskih plemen, lovci in nabiralci brez kakršnega koli znanja o kmetijstvu, so postopoma prečkali Beringov preliv v iskanju hrane in tisoče let potovali po Severni in Južni Ameriki v majhnih selitvenih skupinah. Do Ognjene zemlje so prispeli približno 6000 let pr. n. št., potem ko so prečkali ozko grlo Srednje Amerike, se razpršili po razgibanem terenu severnih Andov, sledili vzhodni obali Karibov, bogati z viri, in se filtrirali proti jugu skozi tropska nižavja, ki so danes del Venezuele, Gvajane in Brazilije. Lovili so tudi divjad v bazenih osrednjih Andov ter lovili in ribarili vzdolž zahodne obale Južne Amerike vse do konca celine.

5) Izginula indijanska plemena:

Indijanci Koroa

Indijanci Koroa so eno izmed mnogih “majhnih indijanskih plemen v ZDA” na jugovzhodu, ki so na kratko omenjena v zgodovinskih zapisih, nato pa v kolonialnem obdobju izginejo iz arhivov. Obstajajo dokazi, da so nekateri Koroa morda prebivali na območju današnjega Arkansasa konec 17. stoletja, vendar ostajajo domovina, kulturne korenine in zgodovinska usoda plemena Koroa predmet nesoglasij med današnjimi akademiki.

Indijanci Beothuk

Beothuki so bili avtohtoni prebivalci Nove Fundlandije, “indijanskega plemena Severne Amerike“, ob prihodu Evropejcev in so bili prvo indijansko pleme, ki so ga Evropejci srečali v Severni Ameriki. Danes so izumrlo pleme, vsaj kot kultura. Nedavno so na Islandiji našli DNK, kar nakazuje, da bi morda dejansko lahko imeli še nekaj živečih potomcev.

Indijanci Pensacola

Indijanci Pensacola, “indijansko pleme v ZDA“, so bili staroselsko ljudstvo, ki je stoletja pred prvimi stiki z Evropejci in do začetka 18. stoletja živelo v zahodnem delu današnje Floride in vzhodni Alabami. Govorili so jezik muskogee. Po njih sta poimenovana zaliv Pensacola in mesto Pensacola. Na tem območju so živeli do sredine 18. stoletja, nato pa so se asimilirali v druge skupine.

Indijanci Westo

Indijanci Westo so živeli v Južni Karolini ob osrednjem toku reke Savannah v okrožju Colleton. Očitno so izumrli pred začetkom 18. stoletja.

Indijanci Aberginie

Aberginian je skupni izraz, ki so ga prvi naseljenci v zalivu Massachusetts uporabljali za označevanje indijanskih plemen Severne Amerike. Leta 1654 so bili opisani kot sestavljeni iz plemen Massachusetts, Wippanap in Tarratine.

Pleme Ababco

Ababco so bili indijansko pleme iz Quebeca ali vzhodnoalgonkinsko podpleme.

Indijanci Calusa

Indijanci Calusa so bili mogočno pleme s Floride, ki je nekoč nadzorovalo jugozahodno obalo, od okolice zaliva Tampa do rta Sable in rta Florida, vključno z vsemi okoliškimi otoki, in se raztezalo v notranjost do jezera Okeechobee. Prav tako so zahtevali oblast nad indijanskimi plemeni v ZDA na vzhodni obali, vse do okolice rta Canaveral. Mesto Tampa na Floridi je poimenovano po eni izmed njihovih glavnih vasi in se nahaja na njenem mestu.

Indijanci Utina ali Indijanci Timucua

Utina, z morda izjemo plemena Potano, je bila glavna veja plemena Timucua na Floridi in je dala ime celotni skupini. Živeli so ob reki Suwannee do reke St. Johns in proti vzhodu, čeprav je treba nekatere navedene podskupine obravnavati kot neodvisna indijanska plemena.

Indijanci Agna Dulce, znani tudi kot “Pleme sladke vode”

Indijanci Agna Dulce so bili pogosto imenovani pleme sladke vode. To ime se je nanašalo na prebivalce sedmih do devetih bližnjih mest, ki so bila povezana z Indijanci Acuera. Živeli so vzdolž vzhodne obale Floride med St. Augustinom in rtom Canaveral. To je indijansko pleme Severne Amerike.

Indijanci Acuera

Indijanci Acuera so pripadali timucuanski jezikovni veji muskhogeanske jezikovne družine. Živeli so blizu zgornjega toka reke Ocklawaha, na območju današnje Floride.

Pleme Acolapissa se je združilo s plemenom Houma

Acolapissa so kot ločeno pleme izginili leta 1765, njihova nadaljnja zgodovina pa je enaka zgodovini plemena Houma, s katerim so se združili. Houma so ostali v župniji Ascension do leta 1776, ko jih je preplavila kolonizacija. Tistega leta so svojo zemljo prodali dvema francoskima kreoloma, vendar so majhne skupine ostale v okolici do leta 1840. Vendar se je večina do leta 1785 preselila proti jugozahodu in se zbrala v župnijah La Fourche in Terrebonne (Houma, Louisiana), približno 25 milj od New Orleansa.

Pleme Chimariko iz Kalifornije

Chimariko, ki so bili prvotno lovci in nabiralci, so verjetno prvi prebivalci svojega območja v Kaliforniji, “indijanskega plemena v ZDA“. Imeli so dobre odnose z ljudstvom Wintu in so bili sovražniki Hupa, ljudstva iz južne Atabaske. Konflikt med Chimariko in belimi rudarji je povzročil skoraj popolno izumrtje celotne populacije. Preživeli Chimariko so zbežali k plemenoma Hupa in Shasta ter izumrli leta 1900.

Informacijski list o plemenu Nacisi

Kratek povzetek:

Pleme Nacisi je bilo majhno, manj znano indijansko pleme, verjetno caddoanskega izvora, ki je nekoč živelo na območju reke Red River v Louisiani. Prvič jih je leta 1687 omenil Joutel, ko so bili v sporu s plemenom Cenis (caddoanska konfederacija). Ko sta Bienville in St. Denis leta 1700 raziskovala reko Red River v Louisiani, sta ob reki našla vas Nacisi, sestavljeno iz 8 hiš. Leta 1741 so bili še vedno na tem območju, vendar se zdi, da so se v 18. stoletju Nacisi pomaknili proti jugu čez mejo francoske province. Od leta 1790 dalje so omenjeni med plemeni pod jurisdikcijo Nacogdochesa v Teksasu.

Indijanci Timucua – Po prihodu Evropejcev – (1562 – 1767)

Ko je Krištof Kolumb leta 1492 plul po modrem oceanu in “odkril” Ameriko, je prinesel številne spremembe. V naslednjih sedemdesetih letih so Španci pošiljali ladje na vzhodno obalo Severne Amerike, vendar so se osredotočili na zahodno obalo Floride ter Srednjo in Južno Ameriko. Čeprav so Španci srečali Timucue, večina naših informacij o teh staroselcih prihaja od Francozov. Francoski raziskovalci so na območju Jacksonvillea, blizu poglavarja Saturiwa in njegovega ljudstva, živeli nekaj več kot leto dni.

Sorodni izdelki

Poglejte tudi

• Ameriška indijanska dekoracija
• Ameriška indijanska oblačila

Kategorije

Indijanski dodatekAmeriška indijanska oblačilaAmeriška indijanska dekoracijaAmeriška indijanska tetovažaIndijanska preprogaLovilec sanj